Maščobe in holesterol
Maščobe poleg ogljikovih hidratov in beljakovin spadajo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje za opravljanje fizioloških funkcij. So energijsko zelo bogate, saj se pri 1 gramu maščob sprosti 37 kJ oziroma 9 kcal energije, kar je še enkrat več v primerjavi z ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Nekatere maščobe so za nas esencialne, kar pomeni, da jih moramo v telo nujno vnesti s hrano. Maščobe so gradniki celičnih membran in številnih hormonov, poleg tega pa so pomembne za shranjevanje energije in predstavljajo topilo za nekatere vitamine (A, D, E, K). V kolikor uživamo premalo ustreznih maščob tako posledično lahko pride tudi do pomanjkanja v maščobah topnih vitaminov. Glede na prehranska priporočila naj bi maščobe v prehrani zavzemala 20-30 % dnevnega energijskega vnosa. Seveda pa je ob tem pomembno, kakšne vrste maščob uživamo.
Vrste maščob
Po sestavi so večinoma trigliceridi, sestavljeni iz estra glicerola in treh maščobnih kislin. V osnovi delimo maščobe na nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nenasičene so lahko enkrat ali večkrat nenasičene, med slednje pa uvrščamo tudi omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Za nasičene maščobne kisline so značilne enojne vezi ogljika, najdemo jih večinoma v živilih živalskega izvora pa tudi v nekaterih rastlinskih virih. Primeri takšnih živil so naprimer maslo, mlečna smetana, mastno meso, predelane mesnine (salame, hrenovke, mesni siri), kakavovo maslo, kokosova mast, peciva, ocvrt krompirček in druga ocvrta hrana. Kot kažejo številne študije, je ravno ta vrsta maščob najbolj problematična za povečanje (LDL) holesterola v krvi, ki predstavlja visoko tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Holesterol se naravno proizvaja predvsem v jetrih, v telo pa ga vnašamo s hrano živalskega izvora. Ločimo dve vrsti holesterola: dobri holesterol - HDL (lipoproteini visoke gostote), ki odstranjujejo holesterol iz ožilja in ga prenašajo v jetra in slabi holesterol - LDL (lipoproteini nizke gostote), ki odlagajo holesterol v stene ožilja V Sloveniji so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti, kar ne preseneča, saj naša prehrana vsebuje preveč maščob. Vrednosti vnosa so običajno višje od priporočenih in se gibajo blizu 40%. Od tega je preveč nasičenh maščob, medtem ko je vnos kvalitetnih omega-3 in omega-6 maščiobnih kislin prenizek. Nenasičene maščobne kisline pa so sestavljene iz dvojnih vezi, največ jih najdemo v rastlinskih oljih. Glede na prehranske smernice se priporoča nadomeščanje nasičenih maščobnih kislin z nenasičenimi, saj prispevajo k nižjimi (LDL) vrednostmi holesterola v krvi. Enkrat nenasičene imajo eno dvojno nenasičeno vez med atomi ogljika in naj v naši prehrani predstavljajo navečji delež zaužitih maščob. Večkrat nenasičene pa so seastavljene iz več kot ene dvojne vezi med atomi ogljika. Nekatere izmed njih uvrščamo med esencialne, kar pomeni, da jih telo samo ne mora izdelkati. Priporočljivo je, da v naši prehrani predstavljajo med 7-10 % dnevnega energijskega vnosa. Sem spadajo omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Najdemo jih v mastnih morskih ribah (losos, sardine, skuša) in v rastlinskih oljih (olivno, laneno, konopljino, orehovo, sončnično, koruzno in sojino). Posebna vrsta nenasičenih maščob so trans maščobne kisline, ki pa v človekovi prehrani niso potrebne. Prisotne so v maščobah prežvekovalcev, večinoma pa nastanejo med pocesiranjem in termično obdelavo živil. Priporoča se čim nižji vnos, ne več kot 1% dnevnega energijskega vnosa. Nahajajo se v predelanih in ocvrtih živilih (pite, torte, drobno pecivo, krofi, ocvrta hrana).
Ustrezna prehrana in gibanje sta ključ do zdravega ter dolgega življenja. Vendar pa je včasih življenske situacije težko nadzirati. Tako se srečamo s stresom, pomanjkanjem spanja in prehrano, ki ni najbolj optimalna za naše zdravje. Čeprav velja, da imajo tisti s čezmerno težo in starejši večje tveganje za povišane vrednosti holesterola, pa se to lahko zgodi vsakomur. Tudi če ste mladi in se vam zdi, da živite razmeroma zdravo, lahko drugi dejavniki pomembno prispevajo k zvišanju holesterola. To vključuje pitje alkohola, kajenje, preveč slaščic in živalskih maščob v prehrani, stres in neaktivno življenje.
Z dodajanjem pripravka Belinal® cholesterol obrokom se iz črevesja absorbira manj holesterola v krvni obtok. Jetra ga za svoje delovanje privzamejo iz krvi in tako znižujejo nivo slabega holesterola. Belinal® cholesterol je tako idealno dopolnilo k vsakodnevni zdravi prehrani in gibanju.
